Indonezijsko generalno tožilstvo (Kejagung) je znova sklicalo M. Riza Chalida, osumljenca v primeru korupcije v naftni industriji, in ga pozvalo, naj se 4. avgusta udeleži zaslišanja. To je že tretji poziv za zaslišanje. Pred tem so potrdili, da se je Riza Chalid nahajal v Maleziji, potem ko je bil viden tudi v Singapurju in na Japonskem.

Mehika je uspešno pridobila 12 milijard dolarjev prek predkapitaliziranih obveznic za krepitev državnega naftnega podjetja Pemex. Sekretariat za finance je potrdil pridobitev sredstev, ki so namenjena podpori podjetju.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo vse do vzpostavitve tranzicije oblasti. Trump je poudaril, da je trenutno stanje venezuelskega naftnega sektorja neuspeh, zato načrtuje vstop velikih ameriških energetskih korporacij na tamkajšnji trg. Po njegovih besedah bodo ta podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo močno poškodovane energetske infrastrukture, kar naj bi državi ponovno omogočilo ustvarjanje prihodkov. Predsednik je izpostavil, da bodo ameriška podjetja ključna pri sanaciji zmogljivosti in ponovnem zagonu proizvodnje. Napovedi o neposrednem ameriškem upravljanju venezuelskih virov so sprožile ostre odzive v mednarodni javnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost države. Načrt predvideva popolno reorganizacijo sektorja pod vodstvom ameriških strokovnjakov, kar Trump utemeljuje s potrebo po popravilu škode, ki jo je povzročilo dolgoletno slabo upravljanje pod prejšnjim režimom. Te dejavnosti so tesno povezane z ameriškimi zahtevami po vrnitvi naftnih pravic, ki so bile v preteklosti odvzete tujim vlagateljem.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške vojaške sile v Venezueli pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah predsednika Trumpa so ju vojaki presenetili v njuni rezidenci, preden sta se uspela zateči v varno zavetje podzemnega bunkerja. Trump je ob tem navedel poročanje televizijske mreže CNN, da so ju dobesedno »izvlekli iz postelje«. Obe osebi so po aretaciji nemudoma prepeljali v New York, kjer se bosta verjetno soočili s pravnim postopkom. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter nakazuje korenito spremembo v zunanji politiki Združenih držav Amerike do te latinskoameriške države. Trump je v izjavi poudaril, da se bodo Združene države zdaj aktivno vključile v venezuelsko naftno industrijo, ki velja za eno najbogatejših z zalogami nafte na svetu. Ta korak bi lahko pomenil popoln prevzem nadzora nad ključnimi gospodarskimi viri Venezuele s strani ameriških podjetij pod pretvezo stabilizacije regije. Aretacija Madura sledi obdobju intenzivnih kritik na račun Trumpove administracije. Medtem ko se je Trump pripravljal na vmesne volitve in sprejemal radikalne zunanjepolitične odločitve, so ga domači politični nasprotniki, vključno z nekdanjim predsednikom Joejem Bidnom, obtoževali spodkopavanja ugleda države v mednarodni skupnosti. Kljub notranjepolitičnim trenjem je Trump z akcijo v Venezueli utrdil svojo politiko neposrednega posredovanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so pripadniki posebnih enot Delta Force v operaciji v predsedniški palači v Caracasu prijeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriške administracije so ju iz objekta odpeljali v nočnih urah in ju z vojno ladjo USS Iwo Jima prepeljali proti New Yorku, kjer jima bodo sodili na zveznem sodišču južnega okrožja. Trump je operacijo spremljal v živo iz svojega letovišča Mar-a-Lago in ob tem poudaril, da na ameriški strani ni bilo smrtnih žrtev, čeprav je bil zadet helikopter, pri čemer je bilo nekaj vojakov morda ranjenih. Rusija je ostro obsodila dejanje ZDA in ga označila za oboroženo agresijo. Moskva je pozvala k takojšnji izpustitvi zakonito izvoljenega predsednika suverene države. Medtem ko se Venezuela sooča z negotovostjo glede prihodnosti, je predsednik Trump napovedal aktivnejšo vlogo ZDA v venezuelski naftni industriji. Obtožnica proti Maduru vključuje resne očitke, ki bodo predmet sodnega postopka v ZDA, kar pomeni dramatično stopnjevanje napetosti med državama in širše v regiji.

Ameriška vojska je v obsežni operaciji v Venezueli zajela predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijo Fox News potrdil, da je aretacijo, ki se je odvila v spalnici predsedniške rezidence, spremljal v živo. Po njegovih navedbah je par z območja odpeljal helikopter, trenutno pa se nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in kraji ameriškega premoženja. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj razpolagajo z najboljšimi podjetji na svetu. V operaciji po uradnih podatkih ni padel noben ameriški državljan. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in blokad, s katerimi so ZDA stopnjevale pritisk na Madurov režim, ki so ga v Washingtonu označili za tujo teroristično organizacijo.

Podjetje Precision Drilling je v drugem četrtletju zabeležilo nižji dobiček kot leto prej. Podobno se je dobiček indijske letalske družbe IndiGo v prvem četrtletju zmanjšal za 29 odstotkov v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, prihodki pa so padli za skoraj 7,5 odstotka. Medletno je IndiGo poročal o 20,26-odstotnem padcu dobička v primerjavi z 2,729 milijarde rupij v enakem obdobju lani.

Naftna industrija Srbije (NIS) je v prvem polletju leta 2025 v zahtevnem makroekonomskem okolju izpolnila svoje cilje, da ohrani stabilnost na domačem trgu, zagotovi redno dobavo vseh vrst goriv in ohrani socialno stabilnost zaposlenih. Kljub izkazani izgubi na koncu prvega polletja so bili ti cilji doseženi.

Venezuelska državna naftna podjetja so poročala, da proizvodnja in predelava nafte po ameriškem vojaškem napadu, katerega namen je bil zajetje predsednika Nicolása Madura, potekata nemoteno. Viri znotraj državnega energetskega podjetja PDVSA so potrdili, da ključna infrastruktura v napadu ni bila poškodovana in da rafinerije obratujejo s polno zmogljivostjo. Operacija Združenih držav Amerike predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti in stopnjevanja pritiska na Madurov režim. Kljub vojaškemu posredovanju, ki je bilo usmerjeno neposredno proti vrhu države, strateški energetski sektor, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva, ostaja stabilen. Dogodek sledi obdobju intenzivnih diplomatskih sporov in gospodarskih sankcij, ki so jih ZDA uvedle proti podjetjem, vpletenim v prevoz venezuelske nafte.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nastopu na televiziji Fox News sporočil, da ameriške sile med nedavno vojaško operacijo v Venezueli niso utrpele nobenih izgub. Trump je operacijo označil za obsežno, podrobnejše informacije o njenih ciljih in dosežkih pa bo predvidoma podal na uradni tiskovni konferenci v Beli hiši. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Venezuelo obtožil nezakonite prilastitve ameriške nafte. Po besedah Trumpa je Venezuela enostransko prevzela nadzor nad naftno industrijo, ki so jo po njegovih trditvah s svojim znanjem in trudom zgradili ameriški strokovnjaki. Predsednik trdi, da venezuelski režim zdaj to nafto prodaja na svetovnem trgu, kar razume kot krajo ameriškega premoženja. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti, ki vključujejo blokade tankerjev in obtožbe o narkoterorizmu, kar močno vpliva na stabilnost latinskoameriške regije in svetovne energetske trge.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi uradno naznanil, da so Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele. Odločitev sledi vojaški operaciji v Caracasu, katere namen je bil odstranitev Nicolása Madura, ki ga ameriška administracija pod vodstvom državnega sekretarja Marca Rubia označuje za vodjo narkoteroristične organizacije in ne za legitimnega predsednika. Trump je poudaril, da bodo ZDA državo upravljale celotno prehodno obdobje, dokler ne bo zagotovljen varen in razumen prenos oblasti. Po besedah ameriškega predsednika vojska ZDA med operacijo ni utrpela smrtnih žrtev, čeprav je bilo nekaj vojakov ranjenih. Trump je izpostavil ogromno gospodarsko škodo, ki so jo ZDA utrpele v preteklosti zaradi venezuelskega zasega naftne infrastrukture, in napovedal aktivno sodelovanje ameriških naftnih podjetij pri obnovi države. Washington vztraja, da je cilj posredovanja vzpostavitev miru, svobode in pravičnosti za venezuelsko ljudstvo, medtem ko kritiki opozarjajo na vprašljivo mednarodnopravno podlago tovrstnega neposrednega upravljanja tuje suverene države.

Združene države Amerike so izvedle letalske napade na cilje v Venezueli, vendar po prvih podatkih državne naftne družbe PDVSA ključna energetska infrastruktura ni bila prizadeta. Napadi so povzročili škodo v pristanišču La Guaira v bližini prestolnice Caracas, vendar strokovnjaki poudarjajo, da se to pristanišče ne uporablja za izvoz surove nafte. Zaradi tega na trgu trenutno ni pričakovati motenj v oskrbi ali občutnih podražitev naftnih derivatov. Analitiki navajajo, da bi razmere paradoksalno lahko celo koristile potrošnikom, saj ponudba surovine ostaja stabilna, strah pred širitvijo konfliktov, ki bi ustavili proizvodnjo, pa se za zdaj ni uresničil. Venezuelska stran še vedno ocenjuje celotno škodo, vendar viri znotraj podjetja PDVSA trdijo, da so vsa glavna črpališča in rafinerije ostali nedotaknjeni. Mednarodni trgi so se na novice odzvali razmeroma mirno, saj neposredne grožnje za svetovni naftni trg trenutno ni.

Ameriški predsednik Donald Tramp je ostro kritiziral britanske davke na naftno industrijo v Severnem morju, saj meni, da so ti previsoki in »izgubljajo vsak smisel«. Poudaril je, da bi Velika Britanija morala znižati dajatve, s čimer bi spodbudila izkoriščanje bogatih naftnih virov, ki jih premore to območje.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je v soboto izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Madura so takoj po zajetju izročili oblastem v New Yorku, kjer ga čakajo obtožbe zaradi trgovine z drogami. Dogajanje pred predsedniško palačo v Caracasu je bilo napeto, saj so ameriške sile vdrle v samo središče venezuelske oblasti. Gre za nepredvideno stopnjevanje napetosti, ki so se stopnjevale že od decembra 2025, ko so ZDA začele z aktivnejšimi vojaškimi in ekonomskimi pritiski na Madurov režim. Predsednik Trump je le nekaj ur po operaciji v pogovoru za televizijo Fox News razkril prihodnje namere ZDA glede venezuelskega energetskega sektorja. Izjavil je, da bodo ameriška naftna podjetja močno vključena v upravljanje največjih naftnih rezerv na svetu. Te navedbe so potrdile predhodna predvidevanja nekaterih republikanskih kongresnikov o dolgotrajni prisotnosti ameriškega gospodarstva v regiji. Operacija predstavlja enega najpomembnejših primerov neposredne ameriške intervencije in menjave režima v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile izvedle obsežne zračne napade na Venezuelo in uspešno zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah Trumpa so operacijo izvedle ameriške specialne enote, pri čemer med ameriškimi vojaki ni bilo žrtev. Maduro in njegova soproga se trenutno nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vključene v upravljanje venezuelske naftne industrije z izkoriščanjem zmogljivosti največjih ameriških energetskih podjetij. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez, ki se trenutno nahaja v Rusiji, je zahtevala takojšnje dokaze o tem, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Venezuelska vlada uradno priznava, da nima informacij o trenutni lokaciji svojega voditelja, kar potrjuje resnost situacije po ameriškem posredovanju. Incident predstavlja dramatičen zasuk v odnosih med državama, ki so bili kljub nekaterim preteklim poskusom dialoga zaznamovani z globokim nezaupanjem in obtožbami o poskusih strmoglavljenja oblasti.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da po pogovorih z ameriškimi uradniki v New Yorku pričakuje pozitivno rešitev glede visokih ameriških carin na uvoz blaga iz Srbije. Minister za finance ZDA pa je odpovedal srečanje z Vučićem glede carin.

Estonija je uvedla sankcije predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter spodbujanja separatizma. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v državo za osebe, za katere obstajajo dokazi o vpletenosti v dejavnosti, ki kršijo mednarodno pravo. Sankcije so uvedli tudi proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah.

Medtem ko je Ina Grupa v prvem polletju povečala neto dobiček za 21 odstotkov na 54,3 milijona evrov, je Đuro Đaković grupacija v istem obdobju zabeležila dobiček pred obdavčitvijo v višini 5,2 milijona evrov, kar predstavlja skoraj 170-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, med katerim so ugrabile in iz države odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je v uradni izjavi poudaril, da so ameriške enote po uspešno izvedeni operaciji prevzele nadzor nad Madurom, ki se trenutno nahaja v ameriškem priporu zunaj meja svoje domovine. Napad predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in neposreden vojaški poseg v suverenost južnoameriške države. Operacija se je zgodila po obdobju stopnjevanja napetosti, v katerem so ZDA venezuelski vrh obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in podpiranje narkokartelov. Predsednik Trump je za prihodnje ure že napovedal podrobnejšo novinarsko konferenco, na kateri bo pojasnil nadaljnje korake Washingtona in usodo venezuelskega političnega vodstva. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za enega najpomembnejših vojaških posegov ZDA v regiji v zadnjih desetletjih, ki bo močno vplival na stabilnost trga z nafto, kjer Venezuela zaseda ključno mesto zaradi svojih obsežnih rezerv.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.